Zakaj danes še vedno obstajajo “neuporabni” modrostni zobje?

Porcelain Teeth

Dentist showing porcelain crowns to the patient. Close-up. Selective focus. Focus on crowns.

Vsak, ki si je kdaj dal s pomočjo ekstrakcije odstraniti modrostne zobe, se je spraševal, zakaj je vsa ta bolečina in funkcionalnost teh skritih zadnjih zob sploh potrebna. Znanstveniki so proučili njihovo evolucijsko plat.

V zadnji septembrski številki letošnjega leta je bilo v reviji Nature delno pojasnjeno večno vprašanje o vlogi modrostnih zob. Večina jih pozna in ima, vendar se njihove funkcije ne zavedajo popolnoma. Ker se je evolucijsko gledano čeljustna kost neprestano manjšala, bi bilo namreč logično, da bodo postopno izginili tudi nekateri zadnji zobje. Kot zgleda pa še vseeno vztrajajo v naših ustih zaradi pomanjkljivega razvojnega mehanizma. Ta njim pač omogoča, da zasedejo svoj prostor v zadnjih predelih čeljusti.

Kočniki so del zobovja skoraj vseh sesalcev na zemlji, ki se nahajajo najbolj v ozadju. Njihova funkcija je žvečenje. Svojo pot na prosto iščejo zaporedno: od prednjih (od podočnikov nazaj) proti ozadju čeljusti. V času od približno 16 do 24 leta se na površje prerinejo tudi modrostni zobje. Če začnejo vplivati in pritiskati na ostalo arhitekturo zobovja je potrebna (za pacienta) mučna procedura puljenja ali ekstrakcija modrostnih zob. Eno izmed zanimivih znanstvenih ugotovitev je, zakaj imajo nekateri zelo dolge modrostne zobe, spet drugi pa jih (srečneži!) sploh nimajo.

V iskanju odgovora na to vprašanje so finski znanstveniki iz helsinške univerze zbrali in obdelali množico mišjih modrostnih zob v kameni skledi. Ločili so jih po razlikah v molekularni strukturi in ugotovili, da predvsem dva mehanizma (aktivacijski in inhibicijski) vplivata na zmožnost razvitja modrostnih zob ali ne. Ta molekularni mehanizem vpliva neposredno na zametek zoba: določi koliko potencialnih zob se bo kasneje razvilo v celotno zobovje in kako veliki bodo. Ko je ravnotežje med aktivacijskimi in inhibicijskimi molekulami enako se bodo razvili vsi trije modrostni zobje na vsaki strani in bodo približno enako veliko. Če prevlada aktivacijski mehanizem, potem se razvijejo pretirano veliki modrostni zobje. Po tem sledijo težave s primanjkovanjem mesta, pritiski na stran in hudimi bolečinami. Finski raziskovalci omenjajo tudi redke primere, ko na dan pogleda celo četrti modrostni. Si predstavljate gnečo v zadnjem delu čeljusti? kako gre že tista šala o šestih slonih v enem avtu? Če pretehta inhibicijski mehanizem se razvijejo bistveno manjši modrostni zobje od povprečja. V skrajnem primeru se sploh ne pojavijo.

Danes so v primerjavi z ostalimi kočniki modrostni zobje razmeroma manjši. Tekom evolucije so se čeljusti nekoliko zmanjšala in se še manjšajo. Vzrok tega leži v drugačni pripravi hrane. Ta je danes mehkejša in nežnejša, kar pomeni, da se človeške čeljusti več ne uporabljajo kot orodje oziroma pripomoček za strganje. V skladu z zmanjšanimi čeljustmi se usklajujejo tudi zobje. In čeprav ima večina ljudi tri modrostne zobe na vsaki izmed štirih delov zobovja, se počasi uveljavlja inhibicijski mehanizem. Čedalje več posameznikov naj bi imelo manj in manj modrostnih zob. Torej se tudi evolucija prilagaja spremenjeni kulturi prehranjevanja. Vir: www.yahoo.com/news, 13.11.07